Tja smo šli z avtobusom, zadnji košček poti pa smo prehodili peš. Redkejši zrak na taki nadmorski višini (in mogoče tudi težki ruzaki v kombinaciji s strmo potjo) so povzročili nekaj jamranja, ki pa se je končalo, ko smo kmalu prišli do bivališča in tople notranjosti.
Zjutraj telovadba, zajtrk in druge protokolarne stvari. Nato je sledila orientacija. Vsaka gruča je dobila zemljevid točk, ki jih je morala najti. Točke so vodile do lepih razgledov, dve skupini, ki sta našli vse točke, sta za pot potrebovali več kot štiri kilometre hoje po razgibanem terenu.
Po kosilu je sledilo izdelovanje vodnih raket. Volčiči so bili namreč v gosteh vesoljčkov, ki so jim take veščine domače.
Po mraku je sledil pogovor v skupini, molitev. Nato večerja, veseli večer in spanje. Sredi noči pa še reševanje Mikrota, ki ga je nekdo ugrabil zaradi maščevanja. Mikrota smo rešili s pomočjo dnevnika, ki je razkril, da mi nismo nič krivi.
Nedeljsko mašo smo se udeležili v cerkvi, ki stoji le nekaj korakov od našega bivališča. Presenečeni smo bili nad lepim petjem v cerkvi. Po maši smo se razgibali z igro rovarčka, po tem pa smo šli na lov za zakladom. Po številnih namigih nas je pot vodila do njive, kjer smo skopali zaklad.
Ostale fotografije so na TUKAJ