Tabor NoPP 2020

10. - 16. 8. 2020

slike

Kot večina brezovških poletnih taborov, se je naša dogodivščina začela v zgodnji uri ponedeljkovega jutra, pod uro na glavni avtobusni postaji Ljubljana. Z avtobusom smo se peljali vse do Kranjske Gore, od koder smo našo pot nadaljevali peš. Še polni zagona smo se prvi dan spopadli z našo najtežjo preizkušnjo – prelazom Vršič. Oprtani z večinoma pretežkimi ruzaki smo se zagrizli v hrib in odštevali preostale ovinke do vrha, ki jim kar ni bilo konca, a nismo obupali in v popoldanskih urah smo končno prispeli na vrh. Z veseljem smo si skuhali kosila in polenarili kolikor se je le dalo, saj je tamkajšnje ovce zelo zanimalo, kaj imamo v loncih ;). Kar gre gor mora pridt tud dol, zato smo se odpravili v dolino in zvečer izmučeni legli v svoje spalke na zaslužen počitek.

Drugi dan je bil bolj sproščen, saj smo hodili le do kraja Soča, kjer smo se srečali s svojimi gostitelji, ki so nam prijazno odstopili svojo lopo. Še bolje smo se spoznali s temo tabora, katerega naslov je bil: A se splača?. Govorili smo o svojih interesih in hobijih, kako smo z njimi pridobili različne izkušnje ter znanja, ki nam koristijo v življenju. Preko tega pogovora smo spoznali, da nas različne dejavnosti naučijo različnih sposobnosti in da je pomembno čemu se odločimo namenjati svoj čas in pozornost. Po vsem tem debatiranju smo bili že vsi lačni, zato smo si pripravili kosila, nato pa se sproščali z igranjem enke, taroka, odbojke in seveda kopanjem v Soči. Noč smo dekleta prebila v bivaku, ki so nam ga postavili fantje, sami pa so se udobno namestili v lopi, ki so si jo z dogovorom pridobili zase.

Tretji dan smo hodili po čudoviti Poti ob Soči in se ustavili na Velikih koritih. To je bil super dan, saj smo se nabrali čisto vsi noviciatovci. Čeprav je bila voda skoraj boleče mrzla smo se vsi skupaj zelo zabavali in bilo je super. Po osvežitvi smo se odpravili do Bovca, kjer smo odložili svoje ruzake v župnišče, potem pa se zapodili na športno igrišče, kjer smo bili večino popoldneva. Zvečer smo pohiteli še na hitro kopanje, po večerji pa sta za nas v župnišču David in Gal pripravila super katehezo o Priliki o izgubljenem sinu. Večer smo si popestrili še z zabavnim večerom polnim glasbe in se še ob primerni uri odpravili spat.

Četrti dan smo šli do Čezsoče in kar srca so se nam trgala, ko smo hodili mimo oglasov za rafing, toda se nismo pri nobenem ustavili. Ampak potem smo se! Na raftingu je bilo super, delali smo trike, trčili kot Titanik in opazovali prečudovito naravo, ko nismo bili preveč zaposleni s špricanjem sosednjih čolnov. Že med raftingom so nas lovile kaplje, ko pa smo bili peš na pol poti do našega cilja, se je ulilo. Na srečo smo si našli zavetišča, pod katerimi smo si skuhali kosila, noben pa se ni veselil nadaljevati v dežju, zato smo se skupno odločili, da gremo na bus do Idrskega. V garaži gostiteljev se je zvečer odvil slovesen dogodek Galovega krsta, saj je prejel svoje skavtsko ime: Markantni orel.

Peti dan smo premagali razdaljo do Zatolmina, kjer smo se ustavili pri prijazni družini, ki nam je odstopila prostor, da smo lahko prevedrili deževen popoldan in prespali noč. Ta dan je gotovo najbolj zaznamovala igra Morilec, ki je postala kar razgreta (povprašajte kaj voditeljico Moniko ;)).

Šesti dan smo šli čez Zatolmin v Tolmin k sveti maši, za čas kosila pa smo prispeli v Modrej, kjer smo se na naše presenečenje srečali z našim klanom. Skupaj smo pripravili obilen piknik in se zvečer odpravili na koncert blues priredb Queens-ov, s prehodom večera v noč pa smo tudi mi zaključili svoj šesti dan. Vsaj tako smo mislili, dokler nas niso voditelji zbudili za nočno igro, ki je vsekakor popestrila našo noč.

Sedmi in zadnji dan smo šli skupaj do Mosta na Soči, kjer nas je pričakal naš župnik, s katerim smo imeli sveto mašo. Bilo je lepo – narava, duhovnik in skupina mladih, vsi zbrani, da počastijo našega Stvarnika.

S tem se je sklenil letošnji tabor in vse kar je še ostalo, je bila pot do vlaka, ki nas je pripeljal iz skavtske idile tega tedna nazaj domov. Sedaj so nam ostali le še čudoviti spomini na doživele dogodivščine in fotke, ki so v galeriji na spletni strani.

Objavljeno v Popotniki in popotnice

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.