Tabor IV 2020

Barjanska četa je v družbi Krudovih uživala na taboru na Brišah pri Polhovem Gradcu. Svoja doživetja so strnili z nekaj besedami.

 

Slike

 

Petek, 10. 7. 2020

Zjutraj smo se dobili se na Dobrovi, kjer smo tabor začeli z uradnim zborom. Od tam smo se odpravili na pot proti tabornemu prostoru. Po poti smo imeli tudi skavtske izpite, kjer smo pokazali svoje znanje. Pot z izpiti je trajala približno 9 ur, ko smo končno prispeli do tabornega prostora na Brišah pri Polhovem Gradcu. Postavili smo vsak svoj šotor, skupaj smo pomagali pri postavljanju členarja, potem pa smo se razpakirali in sledila je slastna večerja. Zvečer smo imeli tudi veseli večer. Peli smo, se zabavali, ter določili nočne straže. 

 

Sobota, 11. 7. 2020

V soboto smo začeli postavljati zgradbe kot so: vhodna zgradba jambor ter ognjišče. Vmes smo imeli kosilo, popoldne pa je bilo neurje. Padal je dež in tudi toča. Močan veter je odkril Risov šotor. Ko je neurje umirilo, smo delali naprej. Zvečer so nas prvič pozdravili Krudovi, nato pa je sledil veseli večer. Zabavali smo se, peli pesmi in se igrali, nato pa odšli spat.

Nedelja, 12. 7. 2020

Ko smo zjutraj vstali smo najprej imeli jutranjo telovadbo in zajtrk, nato pa smo imeli ocenjevanje šotorov. Po ocenjevanju in dvigu zastav smo se razdelili v skupine in začeli postavljati igrišča in končne taborne zgradbe. Med delom smo imeli malico in kosilo. Ko smo končali je sledil program in kopanje. Nato smo  pozno popoldne začeli hoditi na Lovrenca z župnikom, ki je imel v ruzaku padalo. Po končani sveti maši smo gledali župnika, ki je skočil s padalom in se slikali. Bilo je res nekaj posebnega. Ko smo prišli nazaj v tabor smo imeli večerjo in nato družabni večer. Sledile so straže in spanje.

 

Ponedeljek, 13. 7. 2020

Ko smo zjutraj vstali smo ponovno imeli najprej jutranjo telovadbo in zajtrk, nato pa smo imeli ocenjevanje šotorov. Po ocenjevanju in dvigu zastav smo se razdelili po vodih in začeli postavljati kuhinje postavljali smo jih 8 ur, vmes pa smo imeli malico in kosilo. Najbolj produktivni so bili Risi, najmanj pa Želve. Ko smo končali postavljanje kuhinj, je sledil program, kopanje in kuhanje večerje. Nato smo imeli veseli večer in šli spat (vsi razen straž).

Torek, 14. 7. 2020

Potem ko nas je še vse zalimane petega dne budnica zvabila iz šotorov in ko smo se priporočili našemu Gospodu, je bil čas, da se malo razmigamo. Radio naglas in že sta bila z nami Val in Vili!!, ki sta poskrbela za jutranjo aerobiko. Sledilo je ocenjevanje šotorov in nato še kuhinj, ki smo jih postavili prejšnji dan, dvig zastave in po »razkrojitvi« - igrica. Krudovi so ugotovili, da nimajo »nabaval« (obuval) in ker jih vse špika, ne morejo naprej. Ker pa imamo mi »možgan« so nas poslali na izhod, da jim pomagamo. In smo se odpravili na 24-urni izhod po okoliških krajih – vsak vod v svojo smer. Kaj so vsi vodi počeli, ne vem, zagotovo pa je vsakdo ušpičil kaj, kar mu bo za vedno ostalo v spominu. Buldogi smo na primer »zasrali« svoj puding.

 

Sreda, 15. 7. 2020

Ob šestih smo se Buldogi zbudili v dobro postavljenem bivaku. Zagledal sem srno, eno od mnogih, ki so ponoči tekale, okoli nas. Upanje, da se bo ponoči puding strdil, je šlo po gobe, prav tako ta nesrečni puding. Pojedli smo zajtrk ter s sv. Jakoba odšli nazaj čez Grmado proti našemu taboru. V termah Briše smo si vzeli čas za 2-urno kopanje in uživanje. Po prihodu v tabor, smo svojo opremo spet namestili v šotor. Pripravili smo si odlično kosilo. Sledila pa je pot preživetja. Najprej smo se vsi vodi šli igrat odbojko. Vode so voditelji klicali na začetno točko. Buldogi smo bili drugi. Pot preživetja je bila super! Najbolj všeč mi je bil »fačuzi« in polivinil z milom za drsanje. S sebe smo kolikor toliko očistili vse blato, večer pa se je zaključil ob veselem večeru ob tabornem ognju.

Četrtek, 16. 7. 2020

Zjutraj je bila kot po navadi budnica in vse kar smo počeli vsako jutro. Po ocenjevanju in dvigu zastave smo se razkrojili in se pogovarjali o skavtskih imenih za novince. Zmenili smo se za njihove izzive, da jih naredijo čez dan. Ta dan pa je potekal tudi kulinarični dan. Dali smo se v skupine in kuhali. Bilo je zelo dobro, da smo se še z ostalimi malo podružili. Hrana je bila zelo dobra in pojedli smo tudi skoraj vse. Sledila je igra, ki jo je pripravila Pojoča srna. Igrali smo se različne igre z lončki, čevlji, barvicami, … Trajalo je nekaj časa in bil je že čas, da smo šli v vodo, kjer je bila vodna aerobika (izziv za novinko). Na veselem večeru so bili novinci krščeni za svoje skavtsko ime. Vsak novinec si je izbral svojega botra in glasbeno željo. Večer je hitro minil in že je bilo konec še enega nepozabnega dneva na taboru.

 

Petek, 17. 7. 2020

V petek smo se zbudili in pred jutranjo telovadbo so voditelji vodnikom za 1 dan predali svoje mesto. Sledila je jutranja telovadba, zajtrk in čas za pospravljanje šotorov za ocenjevanje. Vsak je pospravil svoj šotor in fantje prejšnjih voditeljev so postali vod Koloradski hrošči, punce pa Komarke. Bilo je zelo zabavno. Za ocenjevanjem je sledil še dvig zastave in po njem so se prejšnji voditelji odpravili na izhod. Voditelji smo dobili nalogo, da pospravimo pot preživetja in postavimo velik ogenj. Ta dan pa je imel Matic tudi rojstni dan, in vsi smo mu zapeli in čestitali. Ko so prejšnji  voditelji odšli, smo se igrali odbojko in nogomet in vsak vod je dobil mesto, kjer mora pospraviti stvari od poti preživetja. Sledila je malica in kopanje. Začel je padati dež, zato smo imeli prosto in bili v šotorih. Piskan je bil zbor kuharjev in sledilo je kosilo. Vsak vodnik in zastavonoša sta povabila enega od voditeljev. Kosilo je bilo zelo okusno. Po kosilu ni bilo več dežja, zato smo ta čas izkoristili za postavljanje ognja. Vmes smo se šli še enkrat kopat in nato nadaljevali. Ogenj smo postavili do konca in se počasi pripravili na veseli večer. Začeli smo z veselim večerom in voditelji so pričakali prejšnje voditelje pred vhodno zgradbo. Končno so prišli in nam voditeljem podarili grozdje in vsakemu svoj klinček za na rutko v spomin na dan vodnikov. Nato pa smo voditelji spet nazaj predali mesto prejšnjim voditeljem. Bili smo ob ognju, se igrali banse in pekli hrenovke. Bilo je super!

Sobota, 18. 7. 2020

Zbudili smo se v čudovit sončen dan! Še čisto svež, dišeč po novih dogodivščinah … vendar je zraven nekaj prismrdelo, … nekaj manjka, … zastave, seveda! Ponoči se je namreč zgodil nenaravni pojav, ki si ga straža razlaga le tako, da so prišle nindže, v drugem trenutku pa smo ostali brez, čisto, čisto brez vseh zastav. V jutranjem zboru smo se le prepričali, da so tisto ponoči bili le naši NOPP-jevci, ki so nam naložili kar dosti odkupnin – od »hlači kola« do Lavrencije v Briških termah, posebne mokre telovadbe za stražo in strežbe pri zajtrku. Sledilo je ocenjevanje in uradni zbor z dvigom zastav, kjer so posebej zaslužni dobili našitke veščin. V igrici smo videli, da so Krudovi srečno prispeli v Deželo jutrišnjega dne. Ata je nehal trmoglaviti in se pobotal s fantom. Vsi so bili veseli, da se jim zdaj ne bo več treba skrivati v jami. Na vrsti so bile športne igre, med katerimi so potekali tudi izpiti in pa super mega kosilo – torilije! V še enem uradnem zboru so bili podeljeni našitki napredovanj in klinčki z imeni za novionce, nas tri odhodnike pa so nagnali iz tabora, češ naj malo premislimo o svojih dejanjih.

Na veselem večeru smo Jerca, Ožbej in Tobija prebrali svoja poslovilna pisma in si s četo in voditelji izmenjali še nekaj poslovilnih besed, objemčkov in pozdravčkov, na temo katerih se je tu pa tam v odsevu ognja zalesketala drobna solza.

 

Nedelja, 19. 7. 2020

»Horuk na noge, ajmo! Ruzake na ramo in na pot! Kar brez obotavljanja!« Je že vse jasno – spet je bila pestra noč!

Napadalci: »Ali se da zgoraj pri mostu skočit na glavco?«

Mi: »Ne, premalo vode.«

Napadalci: »Oooo, a vi pa s praznimi ruzaki. Hi, hi, hi! Vodo prenesite višje do mosta, da bomo imeli tam več vode, he, he,he.«

Mi: »Ja, kakšna je to odkupnina. Mi bomo imeli čist mokre ruzake. To ni ...!«

Napadalci: »Tišina, gremo! Kar veselo na delo!«

In so prižgali tisto muziko iz risanke Pat in Mat, mi pa smo s polnimi ruzaki vode hlačali gor in dol. Ko se je »ta starim« zdelo dovolj, smo ruzake dali sušit in šli na zajtrk. V uradnem zboru smo razglasili rezultate tekmovanj med vodi: 5. budlogi, 4. risi, 3. želve, 2. srne in zmagovalni vod KUNE! Zbor smo razdrli z glasno »vogo«. Potem pa je sledilo pospravljanje šotorov, podiranje še preostalih tabornih zgradb, falanga, kosilo, priprava na sveto mašo in slikanje v tabornih majicah. Za taborne knjižice pa je kar zmanjkalo časa. Toliko bi se še radi povedali, se zahvalili, kakšno rekli, kaj pojedli, ... vam rečem, tabor bi se lahko zdaj šele dobro začel, se pa že poslavljamo. Po sveti maši in slovesnih obljubah je sledilo še podiranje jambora. Joj, Gaši! Najprej je zlomil nož, ko je mazal nutello, zdaj pa je za piko na i letošnjega tabora pri podiranju jambora uničil še sekiro.

Objavljeno v Izvidniki in vodnice

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.