Tabor PP 2019

Klan 125g se je letos odpravil na tabor v tujino in to na prav poseben način.

Ponedeljek , 22. 7. 

V ponedeljek smo ob 8h prišli na Brezovico smo spakirali vse pomembne stvari in se dogovorili za pot. Odpravili smo se z avtom in kombijem. Šli smo skozi predor Karavanke in naša prva destinacija je bila Ojstriško jezero(tudi Ossiachersee, op. a.), kjer smo skuhali prvo kosilo in se kopali v jezeru. Po kosilu smo na bližnjem travniku igrali rovarčka in razmišljali o prostoru, kjer bi lahko prenočili. Sprejeli smo Francijev predlog in se od jezera z avtomobili dvignili skoraj do višine 1000m in tam postavili šotore. Gašper, Franci in Jakob so nam predstavili služenje v vojski, saj so se malo pred odhodom vrnili z vojaškega tabora. Večer se je prevesil v noč in preden smo zaspali vsak na svojem koncu, smo zapeli še nekaj pesmi, ki so popestrile večer.

Torek, 23. 7.

V torek smo se prebudili v sončno jutro in se umili v bližnjem potoku, ter izvedli jutranjo telovadbo. Kmalu zatem smo pozajtrkovali in vse spakirali v prevozna sredstva, ter se namenili v trgovino ter hitro nakupili hrano za prihodnje obroke. Naslednji cilj je bil Faakersee, kjer smo kmalu ugotovili, da je kamp za nas predrag in da ne želimo plačati vstopnine, zato smo se odpravili od parkirišča do slabe polovice jezera, kjer smo našli občinsko plažo(ki je brezplačno namenjena vsem). Dan smo preživeli ob taroku, veliko smo se kopali, voda je bila topla in čista, le na tleh se je skrival mulj. Vreme je bilo sončno in temperatura je presegla 30°C. Sredi dneva smo se fantje odločili, da sledimo Florijanu in odplavali do polotoka na drugo stran. Priznati moramo, da je bilo razdaljo težko premagati, čeprav je bilo do druge strani dobrih 300 metrov. Med plavanjem se je Franci spomnil popestritve k dolgočasnemu zamahovanju  v slogu žabice, zato si je slekel kopalke in jih metal pred sabo. Seveda smo ostali sledili njegovemu zgledu. Kopalke so postale naše zastave. Popoldne smo si na bližnjem travniku skuhali kosilo, tega je pripravil voditelj Florijan, po njem pa smo malo zadremali, kajti kasneje smo se v skupinah pogovarjali o tem kako vidimo sebe in našo vero, ter še o marsičem drugem. Ob koncu dneva smo se okrog osmih odpravili iskat prenočišče bolj proti vasem na hribu, pod slovenskimi gorami. Potrebovali smo kar nekaj časa, dokler nismo našli prvega najbolj primernega prostora in odšli spat ob gozdiček, pojedli pudingovo večerjo ter si ogledovali zvezde.

Sreda, 24. 7.

Prebudili smo se ob 7h, kot je navada v sončno jutro brez oblačka, pospravili opremo, se umili ob mrzlem potoku naravnost z gora, ter pojedli zajtrk. Nato smo odšli do gradu Finkenstein, kjer smo si ogledali njegovo notranjost, še bolj pa smo se naužili pogleda na Faaker See in celotno avtrijsko-koroško pokrajino. Pot nas je peljala do Wörterseeja (oz. Vrbskega jezera), ob njem smo se vozili kar nekaj časa, ustavili pa pri Minimundusu, blizu Celovca. Popoldne smo preživeli v parku, pripravili smo kosilo, meso pa je na žaru zapekel mojster Matevž. Pred tem smo imeli delavnico Izzivaj&Uživaj, kjer smo mimoidočim ponudili palačinke z različnimi nadevi, odziv je bil kar dober. Uživali smo ob ležanju, ne pa toliko v kopanju v dokaj umazanem jezeru. Proti večeru smo se odpravili proti trgovini, ter se zapeljali iz Celovca do Ludmanssdorfa (oz. Bilčovsa), kjer smo se na že prej ogledanem travniku namestili. Sledila je kateheza in rdeča nit našega tabora, Srečanje. Zvečer smo še pekli šmorn, utrujeni pa zaspali okoli enih.

Četrtek, 25. 7.

Ta dan so bili v programu mišljeni izhodi. Zjutraj smo se z avtom odpravili do Keutschacherskega jezera. Tam smo se razdelili v skupine po 2, vsak par pa je dobil zemljevid s krajom ter nekaj nalog, ki naj bi jih na poti opravili. Ker pa kot pregovor pravi :"Navada je železna srajca" tudi tokrat nismo odšli točno vsi do končnih točk. Namesto tega smo poiskali prijeten prostor ob jezeru, kjer smo ob kartanju, zabavanju in plavanju preživeli preostanek dneva. Ideja za to je bila večinoma zaradi tega, ker bi se na pot odpravili ravno v največji vročini. Noč ni bila posebno pestra , bilo pa je zelo vroče in prišlo je kar nekaj nočnih obiskovalcev (večinoma komarji in mravlje). Najbolj nenavadna stvar tega dne? Zagotovo pisk sirene ob požaru. V enem popoldnevu smo dvakrat zaslišali 3 dolge piske sirene, nekaj minut kasneje pa še gasilske sirene.

Voditeljski izhod

Voditelja sva se na izhod odpravili po nekakšni ne natačno vnaprej začrtani poti. Najprej sva odšla okrog Keutschacherskega jezera, t. j .slabih 13km, nato pa sva odšla na kosilo na urejeno plažo, ter se popoldne namenila peš do stolpa Pyramidenkogel, za kar sva potrebovala dobro uro hoje v klanec. Odločila sva se, da se povzpneva na vrh stolpa in ni nama bilo žal. Uzrla sva lep razgled na Vrbsko in Keutschachersee, ter vseh naših karavanških vrhov, videlo se je celo do Triglava, kljub bližajoči nevhti, ki je že zajela Celovec v daljavi. Da nama ni bilo potrebno do dna po stopnicah, sva se spustila kar po toboganu. Zvečer sva se zopet odšla kopat na drugo stran jezera in našla zelo miren kotiček za spanje, na vrhu travnika s pogledom na jezero.

Petek, 26. 7.

Po zanimivi noči na izhodu smo se prebudili v sveže jutro v parku poleg Hodiškega jezera (Keutschacher see). Imeli smo izjemno srečo, saj je v Avstriji redkokatero jezero dostopno vsem ljudem, takorekoč je vsa obala jezer v lasti privatnikov, ki pa svojo parcelo običajno ogradijo z visoko ograjo. Kasneje smo prebrali, da gre za podjetje, ki se trudi, da omogoči vsem ljudem dostop do vode tako, da odkupi zemljišče in uredi plažo. Ob 10ih smo se vrnili k avtomobilom kjer sta bila tudi voditelja in zaključili izhod. Nato smo se skupaj z voditeljema vrnili prav na isto mesto in smo kartali, se kopali, kuhali kosilo, izvedli še eno razmišljanje o srečanjih in analizo kako zdravo živimo ter se prehranjujemo in tako naprej do popoldneva, ko smo se odpeljali do "najčistejšega" jezera v Avstriji Klopinjskega jezera (Klopeiner See). Plaža je bila res urejena v nulo in od 18ih naprej prost vstop(zaradi bližajoče nevihte), okopali smo se, malo potelovadili na zunanjih fitnes in street workout napravah in se odpravili iskat prenočišče. Imeli smo že prej ogledano parkirišče zraven cerkve, po dogovoru z mežnarjem smo postavili šotore na travi. Bili smo presenečeni nad župnikovim Audijem A8 in večkrat smo se morali umikati mrliškemu vozu, saj je v vežico v naši bližini pripeljal krsto.

Sobota, 27. 7.

Zjutraj smo se prebudili in že takoj nam je za budnico začel pridigati lokalni gospod z lekcijami, češ, da nismo v kampu in da ne smemo spati v šotorih. J Seveda je imel prav, a kaj ko smo se za mesto dogovorili z »mežnarjem«. Navkljub vsemu pa kazni še vedno nismo prejeli. J Malo zatem smo že vse pospravili in pojedli zajtrk, ter odšli nakupit hrano. Ideja je bila, da bi šli do Blatnega jezera, do Madžarske, kar pa je bilo 5 ur vožnje stran. Na željo večine, smo se malo pred Mariborom odločili, da se nam ne splača hoditi do Madžarske, zato smo odšli na kosilo v McDonald's in nato do Velenjskega jezera, kjer smo preživeli čudovit dan ob zelo čistem jezeru in ne tako z gnečo natrpano plažo. Nekateri izmed fantov so si tudi privoščili depilacijo nog-Jakob in drugih intimnejših delov telesa-Gašper, za kar je tudi potrebno poskrbeti v sredini poletja. J Zvečer smo se odpravili proti Mozirju, kjer smo želeli prenočiti in napadati manjšo četo, a smo nato to idejo opustili ter nad Nazarjem pri gospodu, ki nam je prijazno ponudil prostor za prenočitev, spekli tudi mesno večerjo in se podružili ob ognju, sledil pa je še krst za ime Nejca- Organizirani Krokodil. Zvečer je začelo močneje deževati, mi pa smo mirno zaspali pod senikom in v kombiju.

Nedelja, 28. 7.

V nedeljo smo se prebudili v deževno jutro in se odpravili k maši v Nazarje. Po maši smo skupino skavtov iz Škofje Loke odpeljali na njihov cilj izhoda is se odpravili proti Trojanam, kjer smo pojedli krofe in ker nam to ni bilo dovolj smo odšli še v gostilno blizu Kranja, kjer smo se najedli in tako smo se vrnili na Brezovico, kjer smo pospravili avte in zmolili za zaključek tabora.

Objavljeno v Popotniki in popotnice

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.